Nenaden napad medveda pogosto sproži močan strah, čeprav so dejanske nevarnosti precej manjše, kot jih prikazujejo mediji. V Sloveniji so neposredni napadi na človeka izjemno redki. V zadnjih letih se zanimanje za to temo povečuje, predvsem zaradi večjega števila ljudi, ki se ukvarjajo s pohodništvom in preživljanjem časa v naravi.

Statistika napadov medvedov v Sloveniji
Večina ljudi, ki redno obiskuje gozd, se z medvedom nikoli ne sreča, še redkejši pa so primeri, ko se srečanje konča s fizičnim napadom. V preteklih desetletjih je bilo zabeleženih le nekaj resnejših incidentov, pri čemer je večina teh posledica obrambnega vedenja živali in ne plenjenja. Medved človeka ne dojema kot plen, napad medveda pa se zgodi predvsem, če se žival počuti ogroženo.
Najpogostejši sprožilci napadov
Do napada medveda običajno pride zaradi nenadnih in nepričakovanih okoliščin. Najpogostejši vzroki vključujejo nenaden stik na kratki razdalji, zaščito mladičev, psa brez povodca, ki se približa medvedu, nepravilno shranjeno hrano v naravi ter ranjenega ali bolnega medveda. Medved ima zelo razvit voh in sluh, vendar slabši vid, zato lahko nenadno presenečenje sproži instinktivno obrambno reakcijo. Velik del situacij, ki jih ljudje opisujejo kot napad medveda, so v resnici lažni napadi. Medved se lahko postavi na zadnje noge, renči ali steče proti človeku, nato pa se umakne. Namen takšnega vedenja je prestrašiti vsiljivca, ne pa ga poškodovati.
Vrste poškodb in statistika
Čeprav so poškodbe možne, so fizični stiki izjemno redki. Poškodbe lahko vključujejo površinske rane, globoke praske ali poškodbe mehkih tkiv, zelo redko pa tudi hujše travme. Smrtni izidi so v Sloveniji praktično neznani, kar potrjuje, da napadi niso tipično agresivni. Velik del odgovornosti za varnost je na obnašanju ljudi v naravi. Osnovne smernice vključujejo gibanje glasneje, še posebej v gostem rastju, psa vedno na povodcu, ne puščanje hrane v naravi ter izogibanje hoji ob mraku ali zori. Takšno ravnanje močno zmanjša verjetnost nepričakovanega srečanja z medvedom.
Če medveda opazite pravočasno in na večji razdalji, je tveganje za napad nizko. Priporočljivo je, da obstanete in ocenite razdaljo, mirno govorite ter se počasi umikate, ob tem pa ohranite očesni stik, brez strmenja. Nikoli se ne smete pognati v tek, saj počasen umik daje medvedu jasen signal, da niste grožnja.